Mirdoo

POGREBNO PODJETJE

telefon

02/7610534

Covid-19
  • Loading...
  • Loading...
  • Loading...
  • Loading...
  • Loading...

DOBRO JE VEDETI


Ko nastopi smrt doma

V primeru smrti na domu mora umrlo osebo pregledati zdravnik - mrliški oglednik. Svojci o smrti obvestijo zdravnika.

  • Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, telefon:02­ / 787 15 00.
  • Ormož, Zdravstveni dom Ormož, telefon:02­ / 741 09 00.
  • Maribor, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, telefon:02­ / 22 86 200.
  • Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, telefon: 112

Potem, ko ste obvestili zdravnika, svetujemo, da obvestite tudi nas, telefon 02/7610534. V kolikor je želen verski pogreb, je potrebno obvestiti tudi predstavnika verske skupnosti. V kolikor bo način pogreba klasični s krsto lahko svojci umrlo osebo oblečejo, lahko pa to naredi pogrebno podjetje. V kolikor bo pogreb z žaro, umrlo osebo oblečejo delavci pogrebnega podjetja v ekološko oblačilo, katerega prinesejo zraven in je predpisano s strani upepeljevalnice od 1.1.2019 dalje. Po pregledu zdravnik izda potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti. Sedaj lahko pogrebno podjetje prevzame umrlo osebo.


Ko nastopi smrt v bolnišnici ali v domu upokojencev

Svojci prejmejo obvestilo o smrti. Svetujemo vam, da ob prejemu obvestila pokličite podjetje Mir, kjer vam bomo svetovali kako ukrepati naprej. Svojci morajo v bolnišnici oz. domu upokojencev prevzeti osebne stvari umrle osebe.

Za pogrebno podjetje pripravite naslednje dokumente:

  • osebni dokument umrle osebe s fotografijo(osebna izkaznica, potni list ali vozniško dovoljenje),
  • potrdilo o opravljenem mrliškem ogledu (kadar smrt nastopi doma oz. izven bolnišnice),
  • fotografijo umrle osebe (za povečavo v okvir, obvestilo(parto) za vežico),
  • obleko, v kolikor bo pogreb s krsto, za pogreb z žaro ekološko oblačilo priskrbi in prinese podjetje Mir.
  • naročnik pogreba potrebuje osebni dokument in davčno številko.

Opozorilo!

Svojce želimo spomniti, da naj poskrbijo za varnost svojega premoženja v času odsotnosti od doma, v času pogreba, kakor tudi v času molitve v vežici, v kolikor je ta organizirana. Popazijo naj na svoje stvari, predvsem na torbice.


Kaj je potrebno opraviti po pogrebu

Zapuščinski postopek sprožijo svojci v roku 30 dni od vpisa smrti v matično knjigo, na katerikoli upravni enoti oz. matičnem uradu v Sloveniji, oziroma za to dobijo povabilo od Upravne enote. Smrtovnica se sestavi na podlagi podatkov, ki jih dajo praviloma pokojnikovi sorodniki ali osebe, s katerimi je pokojnik živel, lahko pa tudi druge osebe, ki so jim poznani podatki, ki se vpisujejo v smrtovnico. Smrtovnica se sestavi tudi, če pokojnik ni zapustil nobenega premoženja.

V smrtovnico se vpišejo naslednji podatki:

  • Priimek in ime (tudi prejšnje priimke) pokojnika ter njegovega očeta, poklic, datum rojstva, in državljanstvo pokojnika, za umrlo poročeno žensko pa tudi njen dekliški priimek;
  • dan, mesec in leto ter kraj in, če je mogoče, ura smrti;
  • kraj, v katerem je imel pokojnik svoje stalno oziroma začasno prebivališče;
  • podatki o pokojnikovem zakoncu, pokojnikovih otrocih in potomcih že umrlih otrok: osebno ime, datum rojstva, poklic, stalno oz. začasno prebivališče;
  • priimek in ime, datum rojstva ter stalno oziroma začasno prebivališče drugih sorodnikov, ki bi bili lahko poklicani k dedovanju na podlagi zakona, in oseb, ki so poklicane k dedovanju na podlagi oporoke;
  • približna vrednost pokojnikovega nepremičnega premoženja in posebej približna vrednost njegovega premičnega premoženja;
  • v smrtovnici se, če je to mogoče, navede tudi; kraj, kjer je premoženje, ki ga je pokojnik zapustil; ali je kaj premoženja, za katero so posebni predpisi glede posesti, hrambe in priglasitve; ali je kaj gotovine, vrednostnih papirjev, dragocenosti, hranilnih knjižic ali kakšnih drugih pomembnih listin; ali je pokojnik zapustil kaj terjatev ali dolgov in koliko; ali je zapustil pisno oporoko, pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja ali pa sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju in kje so, če je pokojnik napravil ustno oporoko pa priimek in ime ter poklic in prebivališče prič, pred katerimi jo je napravil.
  • V smrtovnici je treba posebej navesti, ali se pričakuje rojstvo pokojnikovega otroka in ali imajo pokojnikovi otroci ali zakonec skrbnika.
  • Če je pred zapustnikom umrl njegov zakonec, njegov otrok ali kdo drug, ki bi bil lahko poklican k dedovanju, se v smrtovnici navedeta datum in kraj njihove smrti.

Vir: Zakon o dedovanju


Izplačila pokojninskih in invalidskih prejemkov po smrti uživalca

Sprejetje nove zakonodaje ZPIZ-2, ki je pričela veljati s 1.1.2013, je prineslo bistvene spremembe glede upravičenosti dedičev do pokojnine po smrti uživalca in glede izplačila pripadajočih zneskov dedičem.

Zavod ustavi izplačevanje pokojnine ali druge dajatve takoj, ko se v uradni evidenci Centralnega registra prebivalstva zaradi smrti spremeni status uživalca, oziroma, ko pridobi obvestilo o smrti uživalca iz tujine. 111. člen ZPIZ-2 določa, da se neizplačani, zapadli denarni prejemki ob smrti uživalca lahko podedujejo in izplačajo dedičem le na podlagi ustreznega dokazila in izključno do dneva smrti, kar je novost glede na ZPIZ-1.

Dediči lahko izplačilo zapadlih neizplačanih sredstev po umrlem uživalcu zahtevajo od Zavoda na podlagi originalnega in pravnomočnega sklepa o dedovanju; v primeru soglasja volje vseh dedičev pa tudi na podlagi posebne izjave, ki jo ob prisotnosti vseh dedičev izpolni pooblaščena oseba na Zavodu.

V primeru, da je bila pokojnina ali druga dajatev nakazana na osebni račun umrlega uživalca (ker Zavod ni bil pravočasno obveščen o smrti), je banka po 195. členu ZPIZ-2 dolžna Zavodu prednostno v celoti vrniti vsa nakazila, izplačana po smrti uživalca. V kolikor denarja ni na računu, mora banka Zavodu posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila. Po prejemu vračila Zavod pripadajoča sredstva nakaže dedičem na podlagi ustreznih dokazil (111. člen ZPIZ-2).


Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije


Dodatno zavarovanje - odjava

Odjaviti je potrebno dodatno zavarovanje. Izpisek iz matičnega registra o smrti(mrliški list) je potrebno odnesti na zavarovalnico pri kateri je zavarovanje sklenjeno.

Pogrebnina in posmrtnina

Pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in pravica do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (posmrtnina) sta od 1. januarja 2014 obliki izredne denarne socialne pomoči.

  • posmrtnina je pravica, namenjena finančni pomoči svojcem umrlega, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, in sicer z enkratnim nakazilom v višini 402,18 evrov.
  • pogrebnina je namenjena finančni pomoči pri kritju stroškov pogreba. Pogrebnina kot pomoč pri kritju stroškov pogreba znaša v višini dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka 804,36 evrov.
  • od 1. 6. 2018 dalje so do pogrebnine oziroma posmrtnine lahko upravičeni tudi bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje, zato lahko uveljavljajo ti pravici.

Povezava do vloge: Obrazec/vloga za pogrebnino in posmrtnino


Vir:  Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti


Povezave do organizacij, ki ob po izgubi najbližjih nudijo strokovno pomoč in podporo

Na vrh straniNa vrh   

© Mir d.o.o. / Vse pravice pridržane / 1990 - 2021  / Danes je