Mirdoo

POGREBNO PODJETJE

telefon

02/7610534

Covid-19
  • Loading...
  • Loading...
  • Loading...
  • Loading...
  • Loading...


ŽALNI VERZI


1.
Noč v korakih mirnega je sna
vzela, kar življenje da.
Pot zdaj tvoja vodi tja,
kjer so drugi tvoji že doma.


2.
Srce je omagalo,
tvoj dih je zastal,
a nate spomin
bo večno ostal..


3.
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
pomislite, kako trpel sem,
in večni mir mi zaželite.


4.
Mirno in spokojno si zaspala,
v večni sen od nas odpotovala.
Naj bo srečno tvoje potovanje
in pogosto vračaj se nam v sanje.


5.
Kdor živi v spominu drugih,
ni mrtev, je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.
(Kant)


6.
Vsak človek je zase svet,
čuden, svetal in lep
kot zvezda na nebu.
(T. Pavček)


7.
Ni te več na vrtu, ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši,
če lučko na grobu upihnil bo vihar,
v naših srcih je ne bo nikdar.


8.
Ni bitja, ki bi v nič razpadlo!
Kar večno je, je v vseh ostalo.
Naj osrečuje te njih bit.
(J.W. Goethe)


9.
Ni začetka, nič se ne konča,
ni razlogov za skrbi,
sva jaz in ti, smo mi.
skupaj smo.


10.
Vsi bližnji, ki smo jih ljubili,
nas s smrtjo niso zapustili.
V ljubezen so se spremenili,
z njo naša srca napolnili!


11.
Dan jasni, dan oblačni v noči mine,
srce veselo, in bolno, trpeče
upokoj'le bodo groba globočine.
(F.Prešeren)


12.
In ta slovenska zemlja,
ta bo moj poslednji dom,
v njej mirno bom počival,
kadar jaz umrl bom.


13.
Ko je zunaj svetel dan in me sonce greje,
stojim pred hišo in čakam te, mati.
K meni prideš in obraz se ti smeje,
vrneš se, mama, in nam hočeš vse dati.


14.
Pred kratkim še vedra in upanja polna,
s tegobami v zdravju, a ne zares bolna
je naša ljubljena mama bila,
a danes, čez noč je od nas odšla.


15.
Kje si, mama naša,
kje je mili tvoj obraz...
kje je roka tvoja,
ki skrbela je za nas...


16.
Kolikor več je človek
drugim razdal,
toliko več je zase nabral.
(Tao)


17.
Solze žalost naj blažijo
a spomin naj ne zbledi,
vsi, ki v večnosti živijo
na svetu puščajo sledi.


18.
Ne jokajte ob mojem grobu,
privoščite mi večni mir,
izčrpal sem svoje moči,
zaprl sem trudne oči.


19.
Tiho odpade list, ostane radostno
upanje v novo vzklitje,
ko se ustavi srce, obmolkne vse,
ostaneta le tišina in večna bolečina.


20.
V temi brezčasnega prehoda
pa vendar žarek sveti:
ne zazna ga več zavest,
le duha globoki spleti.


21.
Mamica je kakor sonček,
srček njen je zlat,
kakor žarek, ki posije
od nebeških vrat.


22.
Nikar ne trgaj rož za mene,
kjer rastejo - tam naj cveto,
ko vidiš jih, se spomni name,
lep spomin na mene bo!


23.
Prazen dom je in dvorišče
naše oko zaman te išče,
solza, žalost in bolečina
te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli.


24.
Ne jokajte ob mojem grobu,
le tiho k njemu pristopite,
pomislite kako trpela sem,
in večni mir mi zaželite.


25.
Kje, si ljubi mož in oče,
kje tvoj mili je obraz,
kje tvoja skrbna roka,
ki skrbela je za nas.


26.
Bolečina se da skriti,
pa tudi solze ni težko zatajiti,
le ljube skrbne mame in ome
nihče nama ne more več vrniti.


27.
Nikoli več ne bomo peli,
kakor smo peli skupaj,
nikoli več se tako veselili
kakor smo se veselili skupaj.


28.
S svojim smehom
vsakega osrečiti si znal,
a pred usodo
sam nemočen si ostal.


29.
Najboljši del človekovega življenja so njegova mala,
brezimna,
pozabljena dela,
dobrote in ljubezni. (William Wordsworth)


30.
Zdaj naj me pustijo pri miru,
zdaj naj se navadijo, da me ni.
Hočem zapreti oči.
Pustite me samega z dnevom, z nočjo.


31.
Samo to še opravim,
samo to še postorim,
potem se spočijem
in umirim.
(T. Kuntner)


32.
Usodi nisi sam gospod,
pospravi vse;
pripravi se,
ne veš, kdaj treba bo na pot.
(O. Zupančič)


33.
Solza, žalost, bolečina
te zbudila ni,
a ostala je tišina,
ki močno boli.
(T. Pavček)


34.
Spomini so kot iskre,
ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš,
vedno znova zažarijo.
(J.W. Goethe)


35.
V tihem pomladnem večeru,
ko sonce škrlatno zahaja za goro
poslednjič ti milo zvonovi
zapojo v slovo, v slovo ....
(Majda Novak)


36.
Za tabo vedno vije
se misli mojih pot,
začaran duh spremlja
te vedno in povsod!
(S. Gregorčič)


37.
Je kaj? Je nič Je vse?
Je vetra dih samo,
ki plane čez zemljo
in v vekomaj zamre?
(K. Kovič)


38.
Vsi bodo dosegli svoj cilj,
le jaz ga ne bom dosegel.
Ognja prepoln, poln sil,
neizrabljen k počitku bom legel.
(S. Kosovel)


39.
Glej, zemlja si je vzela kar je njeno,
a kar ni njeno nam ne more vzeti,
in to, kar je neskončno dragoceno,
je večno in nikdar ne more umreti.
(S.Makarovič)


40.
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči,
tam sonce sreče ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
(S.Gregorčič)


41.
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
kjer ni mraku, kjer ni noči;
tam sonce sreče ti ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
(S.Gregorčič)


42.
Zgubljen je, oh, zgubljen moj raj,
ne smem, ne morem vanj nazaj,
zaklenjena so vrata,
proč, proč je doba zlata.
(S. Gregorčič)


43.
V moji sobi so stene kot strune:
rahlo jih boža roka daljin.
V meni še pojejo srečanja bela,
v meni drhti še topel spomin.
(A.Černejeva)


44.
Nisi se izgubil kot zven
v tihoto, nisi odšel v nič in pozabo;
po tebi merim stvarem pomen
in tvojo pesem skušam peti za tabo.
(T. Pavček)


45.
Vsaka mama je prava mama,
dana za srečo in veselje.
Prava. In ena sama.
Za vse življenje
(T. Pavček)


46.
Jaz pa, jaz pa hodim sam,
lepše dneve premišljujem
in ker tebe več ne čujem,
več smejati se ne znam
( D.Kette)


47.
Ko vajine zaželimo si bližine,
gremo tja, v mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče,
da vaju več med nami ni.


48.
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem,
edini cvet, ki ne ovene,
edini val, ki se ne razbije,
edina luč, ki ne ugasne.


49.
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
nihče ne ve,
kako boli ko se zavemo, da te več ni.


50.
Ni večje bolečine
kot v dneh žalosti
nositi v srcu
srečnih dni spomine.
(Dante)


51.
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame,
pravijo, je čas, ki celi rane,
in je čas, ki nikdar ne mine,
ko zasanjaš se v spomine.


52.
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo očetovo šli
takrat zvonovi zazvonite.


53.
Ni smrt tisto, kar nas loči,
in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M.Kačič)


54.
Usoda kruta je
med nas posegla,
utrgala mladosti cvet,
nesrečo, žalost nam postregla,
zakaj tako je krut ta svet?


55.
Saj solz skoro več ni,
a v srcu boli, boli.
Kako hitim, da ne zamudim,
nobene reči, samo da pozabim,
da te ob meni več ni.
(A. Strle)


56.
Nisi se izgubil kot zven v tihoto,
nisi odšel v nič in pozabo,
po tebi merim stvarem pomen
in tvojo pesem
skušam peti za tabo.
(T.Pavček)


57.
Nič več ne moti te želja vihar
in dvomov črna zmeda in prevar,
strasti in sanj neutešeni ples.
O molk, o mir, neskaljena tišina!
zdaj zopet ravna duše je gladina ...
(A. Gradnik)


58.
Zdaj ne trpiš več, draga mama.
Zdaj počivaš.
Kajne, sedaj te nič več ne boli.
A svet je mrzel, prazen, opustošen
za nas, odkar te več med nami ni.
(S.Makarovič)


59.
Toda duše pravične so v božjih rokah
in nobeno trpljenje naj jih ne doleti.
v očeh nevednih se zdi, da so umrli
in njihov odhod velja za nesrečo,
oni pa so nas zapustili da bi postali prah
in zdaj imajo večni mir.


60.
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo Očetovo šli.
Takrat, zvonovi, zvonite…
(A.M. Slomšek)


61.
Največja in najdražja bolečina je
trpljenje in če trpiš molče,
da nihče ne ve,
da nihče ne sluti,
da nihče ne občuti,
da nosiš neskončno gorje.


62.
Veš, da je vse tako kot je bilo.
v vsaki stvari si, ki je v hiši,
v mislih si, besedah naših,
da, celo v sanjah,
le, da korak se tvoj
nič več ne sliši ...
(J. Medvešek)


63.
Zdaj ne trpiš več dragi,
zdaj počivaš,
kajne sedaj te nič več ne boli,
a svet je mrzel, prazen,
opustošen za nas,
odkar te več med nami ni.
(S.Makarovič)


64.
Rada si imela ljudi okrog sebe,
jih razveseljevala in spoštovala,
sovraštva in zlobe nisi poznala.
toda ni besed več tvojih,
in več stiska tvojih rok,
ostal je le nate spomin
a ob spominu trpek jok.


65.
Kjerkoli si,
povsod sem jaz s teboj,
povsod je s tabo moj pozdrav
in kjer sem jaz,
si tudi ti z menoj,
zato ne misli,
da sem sam ostal.
(K.Destovnik - Kajuh)


66.
Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo,
prehiter za tiste, ki se boje,
predolg za tiste, ki žalujejo,
prekratek za tiste, ki se veselijo,
toda za tiste, ki ljubijo,
je NESKONČEN.
(W.Shakespeare)


67.
Namesto koga roža cveti,
namesto koga sem jaz -
katera roža najbolj diši,
čigava pesem rabi moj glas?
Če pa trava nad mojo zemljo
bo pognala kak cvet,
enim tiho kapljo v oko,
drugim dal bo med.
(V. Kreslin)


68.
Ko tvoje zaželimo si bližine,
gremo tja, v ta mirni kraj tišine,
tam srce se tiho zjoče,
saj verjeti noče,
da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši,
beseda tvoja v nas živi,
povsod te čutimo mi vsi ...
Med nami si!


69.
Pojdem, ko pride moj maj,
pojdem na rožne poljane,
kjer najdem vse svoje
zbrane od včeraj
in kdo ve od kdaj.
Pojdem v kraj vseh krajev,
pojdem v maj
vseh majev ...
Ne kličite me nazaj!
(T. Kuntner)


70.
Ne jokajte na mojem grobu,
ni me tam, ne spim.
sem v pomladni sapi vetra,
v zimskem snegu se iskrim,
sem sončni žarek v žitnem polju
in dežna kaplja na jesen.
sem zjutraj ptica v mirnem letu,
zvečer kot zvezda zažarim.
Prosim, ne jokajte na mojem grobu,
nisem tam, ne spim.


71.
Tiho teče solza lepega spomina,
umre srce, a ostane bolečina
v srcu dragega in večnega spomina.
Ni tvojih več besed in stiska rok,
ostal je le spomin in trpek jok.
Ko nekoga za vedno izgubiš,
ko odnese za seboj del tebe,
šele takrat se zaveš,
da ga ljubiš bolj kot sebe.


72.
Kako je hiša strašno prazna, odkar
tebe v njej več ni, prej bila je tako
prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi.
Ni več tvojega smehljaja in ne stiska
zlatih rok, ostala je samo za tabo sled
tvojih pridnih rok. Čeprav že dve leti
v grobu spiš, v naših srcih še živiš
in spremljaš nas povsod, kod
vodi nas življenjska pot.


73.
Pred zadnjo potjo si ni mogoče zatisniti oči,
kot ni mogoče zbrisati sledi
v puščavi in med žitnim klasjem.


74.
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.


75.
Vsa toplina tvojega srca
in vsa tvoja ljubezen
ostajata za vedno z nami.


76.
Visoko ponese te oblak neba,
daleč odplove te val morja,
tja, kjer duša tvoja je doma.


77.
Kogar imaš rad,
nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je ...


78.
Cilj je izpolnjen, pot je dokončana
in konec upov je in hrepenenja
in konec zmot, bolesti in trpljenja.


79.
Čudno, kako prazen je svet,
ko umre en sam človek.
(Dante)


80.
Odhajam z vetrom,
a ne v praznino.
(Tagore)


81.
O, saj ni smrti!
samo tišina je pregloboka.
(S. Kosovel)


82.
Zrele trave poznih let
v tihem polju zadnji cvet.


83.
Življenje sploh ni tisto, kar se zdi,
je le korak na poti k večnosti.


84.
Odgovorov na vprašanja večna ni,
spomin je tisto, kar živi.


85.
Samo tišina je
pregloboka...


86.
Še poln elana, veselja in nad
z družinico svojo še živel bi rad.


87.
Zakaj, zakaj ravno ti?
Pa toliko dobrote je bilo v tebi.


88.
Življenje je kot vetra piš
le za trenutek ga uloviš.


89.
Med nami ljubljen bil si iz vsega srca
ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma!


90.
Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje
ko ni je več, onstran obzorja kdo jo pričakuje.

    Na vrh straniNa vrh   
 
© Mir d.o.o. / Vse pravice pridržane / 1990 - 2021  / Danes je